Danes se bomo med ljudmi "hlač Sestrenkin" pogovarjali o poti do dač "Sestrenkiye" ali bolje rečno do medrevja rek Panfentiev in Vikhlyantseva in o tem, ali se tja splača odpeljati s kolesom.
Ta cesta v nasprotju z večino drugih okoli Kamyshina nima bogate pokrajine. Okoli so neprekinjena polja in poletne koče ter dva majhna iglasta gozda.
Ima pa en velik plus, ki je hkrati tudi minus. Skoraj 4 km v smeri "Sestre" se cesta spusti, tako da vam trenutno ni treba pedalirati. Izkazalo se je približno tako: 2 km spust, nato 300 metrov majhen vzpon z ovinkom. In nato po dačah še 2 km spusta. In seveda morate razumeti, da boste morali na poti nazaj skoraj vedno iti navkreber. A velja omeniti, da vzpon ni strm, in če želite in malo fizične priprave, se nanj lahko povzpnete na kolesu.
Drug prijeten dejavnik te poti je lepota, ki popotnika čaka na koncu poti. Ko se približate reki, si lahko uredite majhen piknik, da si naberete moči za povratno pot.
Drug ne najbolj prijeten trenutek te poti je, da je na izvozu iz Kamyshina in pred začetkom spusta cesta v celoti sestavljena iz globokega ohlapnega peska. Na tem pesku ne bo mogel voziti vsak, tudi zelo dobro izurjen športnik. Zato bodite pripravljeni nekaj časa voziti kolo.
Na splošno se tja splača iti vsaj enkrat, četudi poznate "Sestre" kot svoj dlan, hkrati pa se tam nikoli niste vozili s kolesom. Kje drugje lahko najdete 4 km dolgo pobočje na dosegu mesta. Vredno se je potruditi, da uživamo v tem spustu na poti nazaj. In svež rečni zrak, ki vas čaka na cilju, vam bo dvignil živahnost in pomislil, da se pot nazaj vrača navkreber.
Obstaja tudi možnost obvoza peščenega dela ceste vzdolž Volgogradske avtoceste. Vendar vsi ne želijo kolesariti po avtocesti in podaljšati poti za več kilometrov.
